V Grosuplju se je pričela zaključna mednarodna konferenca projekta LIFE AMPHICON

Danes se je v Družbenem domu Grosuplje pričela tridnevna zaključna mednarodna konferenca projekta LIFE AMPHICON – Ohranjanje dvoživk in obnova njihovih habitatov.

Dogodek predstavlja vrhunec šestletnega dela, v katerem so partnerji iz Slovenije, Nemčije in Danske pod vodstvom Občine Grosuplje izvajali ključne ukrepe za varstvo ogroženih dvoživk na šestih Natura 2000 območjih:

v Sloveniji: Ljubljansko barje, Radensko polje – Viršnica, Dobrava – Jovsi in Bohor;

na Danskem: Søer ved Tårup og Klintholm;

v Nemčiji: Felchowseegebiet.

S projektom smo želeli izboljšati stanje populacij ciljnih vrst in njihovih habitatov, zmanjšati smrtnost dvoživk na cestah, izboljšati povezljivost območij Natura 2000, okrepiti mednarodno sodelovanje ter povečati ozaveščenost javnosti o pomenu varstva dvoživk.

Zbrane je v imenu Občine Grosuplje in Turizma Grosuplje pozdravil direktor Turizma Grosuplje Uroš Perme. »Navdušeni smo, da je naše mesto Grosuplje vsaj za naslednje tri dni postalo stičišče ljudi, ki jim je resnično mar za dvoživke,« je dejal. Izpostavil je pomen Radenskega polja kot enega ključnih projektnih območij, kjer voda, sezonske poplave in bogata biotska raznovrstnost narekujejo ritem življenja.

Radensko polje je bilo doslej znano tudi kot kraj, kjer se je v določenih obdobjih leta zdelo, da so dvoživke dobesedno prevzele ceste. Po dolgih letih visoke smrtnosti na cestah med selitvijo in mnogih nočeh, ko so prostovoljci dvoživke prenašali čez cestišče, so te končno dobile varne, zanje zgrajene podhode. Zahvaljujoč projektu smo rekonstruirali tri kilometre regionalne ceste, opremljene s podhodi in usmerjevalnimi ograjami, kar je bistveno izboljšalo sobivanje dvoživk z avtomobili in ljudmi. Ob koncu je poudaril, da Life Amphicon predstavlja veliko več kot le gradbene posege: »Gre za sodelovanje med znanstveniki, strokovnjaki, inženirji, občinami, prostovoljci in lokalnimi skupnostmi. Je dokaz, da ko se združita znanje in predanost, lahko celo majhne dvoživke navdihnejo velike spremembe«.

V uvodnem delu konference je zbrane nagovorila tudi Tina Mikuš iz Ministrstva za naravne vire in prostor. Poudarila je pomembno vlogo Direkcije RS za infrastrukturo pri zagotavljanju varnosti ne le za ljudi, temveč tudi za živali. Na 5 cestnih odsekih po Sloveniji je Direkcija v okviru projekta zgradila skupno 135 podhodov (Podkraj - 40, Pako - 7, Bistra - 25, Trebče - 4 in Radensko polje - 59) in več kilometrov trajnih ograj. Ti ukrepi so po njenih besedah dokaz, da lahko z dobrim načrtovanjem in medsektorskim sodelovanjem bistveno zmanjšamo negativne vplive prometa na biotsko raznovrstnost.

Vodja projekta Life Amphicon Suzana Levstek je povzela izjemne rezultate šestletnega dela. Poleg cestne infrastrukture so uredili ali na novo ustvarili več kot 130 mlak. Izpostavila je tudi vzpostavitev prve vzrejne postaje za dvoživke v Sloveniji v Kozjanskem parku, s katero so neposredno pomagali populacijam na robu izumrtja. Poudarila je pomen izobraževanja in ozaveščanja javnosti, saj je dolgoročno varstvo narave mogoče le, če ga lokalno prebivalstvo sprejme za svoje.

Več kot le strokovna srečanja

Zaključna konferenca ni namenjena le pregledu dosežkov, temveč predvsem mreženju in strokovni razpravi o prihodnosti varstva dvoživk v Evropi. Program je razdeljen v tri ključne tematske sklope:

Ohranjanje dvoživk in njihovih habitatov,

Dvoživke in ceste,

Ljudska znanost in izobraževanje.

Poleg strokovnih predavanj si bodo udeleženci lahko ogledali potujočo razstavo o dvoživkah, zadnji dan pa bo namenjen strokovni ekskurziji na Ljubljansko barje, kjer si bodo rezultate projekta ogledali v živo. Kot je v svojem nagovoru izpostavila Suzana Levstek, se projekt uradno morda zaključuje, a varni prehodi, novi habitati in močna mreža strokovnjakov ostajajo trajna dediščina za naše okolje.