Čezmejna regija Ljubljana–Novo mesto–Karlovec–Zagreb z jasno vizijo razvoja do leta 2034

 

Srečanja se je udeležila tudi ministrica za kohezijo in regionalni razvoj dr. Monika Kirbiš Rojs, ki je udeležence nagovorila ob predstavitvi razvojne vizije EZTS. Med vidnejšimi udeleženci so bili še Marko Dvornik, državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo in energetiko, Milan Vuković, načelnik sektorja železnice hrvaškega Ministarstva mora, prometa i infrastrukture, dr. Vesna Hajsan Dolinar, namestnica županje Karlovške županije, Darko Barišić, predsednik skupščine EZTS in član uprave HŽ Infrastruktura, Vesna Silič iz urada za Interreg in finančne mehanizme ter Marko Vukobrat, direktor EZTS. Srečanja sta se udeležila tudi župan  Občine Grosuplje dr. Peter Verlič in podžupan Janez Pintar.

 

Osrednji projekt sodelovanja ostaja revitalizacija železniškega koridorja Ljubljana–Novo mesto–Karlovec–Zagreb. Pobuda sega v leto 2018, ko so župani in županje občin ob koridorju z ministrom podpisali sporazum o njegovi revitalizaciji. Leta 2023 je povezovanje dobilo trajnejšo institucionalno obliko z ustanovitvijo prvega EZTS s sedežem v Sloveniji.

 

Danes združenje povezuje občine Škofljica, Grosuplje, Ivančna Gorica, Trebnje, Mirna Peč, Novo mesto, Semič, Črnomelj in Metlika, Karlovško županijo s partnerji na hrvaški strani, Slovenske železnice, HŽ Infrastrukturo in Razvojni center Novo mesto.

 

Ambicija partnerjev presega samo obnovo železniške infrastrukture. Železnica naj bi postala hrbtenica trajnostne mobilnosti in razvoja celotne čezmejne regije, ob njej pa želi EZTS s partnerji sistematično razvijati mobilnost, dostopnost, gospodarstvo, turizem, javni potniški promet in kakovost življenja predvsem na perifernih ter obmejnih problemskih območjih.

 

Milan Vuković, načelnik sektorja železnice hrvaškega Ministarstva mora, prometa i infrastrukture je izpostavil ambicijo hrvaške države, da do leta 2030 zgradijo večino glavnih koridorjev, hkrati pa se lotevajo tudi regionalnih železnic, ki se navezujejo na TENT omrežje. Mednje spada tudi povezava med Novim mesto in Karlovcem, ki bo po pričakovanjih ponovno vzpostavljena kmalu po letu 2030.

 

Marko Dvornik, državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo in energetiko je, kot prioriteto izpostavil razvoj javnega potniškega prometa, ki mora postati konkurenčen, varen in dostopen.

 

 

Na srečanju je bila predstavljena vizija EZTS 2028–2034, v okviru katere partnerji pripravljajo tri strateške projektne sklope za prihodnjo finančno perspektivo.

 

Prvi je namenjen mobilnosti in transportu. Cilj je izboljšati čezmejni javni potniški promet ter prebivalcem razpršeno poseljenih in perifernih območij omogočiti boljši dostop do urbanih središč, delovnih mest, izobraževanja, zdravstva in evropskih prometnih vozlišč TEN-T. Projekt naj bi poleg potniške mobilnosti naslovil tudi železniški tovorni promet, industrijske tire, multimodalnost ter nove modele upravljanja prometnih storitev. EZTS si prizadeva, da bi bil projekt mobilnosti na osi Ljubljana–Novo mesto–Karlovec–Zagreb v prihodnjem programu Interreg Slovenija–Hrvaška opredeljen kot strateški projekt.

 

Drugi sklop povezuje podjetništvo, inovacije in socialno integracijo. Partnerji želijo povezati podjetja, razvojne institucije, znanje in podporno okolje na obeh straneh meje ter vzpostaviti čezmejno platformo za investicije in učinkovitejšo uporabo obstoječih industrijskih kompleksov in gospodarskih con. Cilj je povečati zasebne investicije, ustvarjati kakovostna delovna mesta z višjo dodano vrednostjo ter zmanjševati razvojne razlike med urbanimi središči in obmejnimi območji.

 

Tretji sklop je trajnostni turizem, pri katerem je v ospredju revitalizacija tradicionalnih podeželskih, kmetijskih in železniških objektov. Po vzoru dobre prakse zidanice.si želi EZTS vzdolž celotnega koridorja razviti skupno turistično zgodbo, ki bi povezovala dediščino, lokalne ponudnike, nastanitvene zmogljivosti in trajnostno mobilnost. Turizem naj bi tako postal tudi orodje za ponovno aktivacijo demografsko ogroženih območij.

 

 

Pomemben del predstavljene vizije predstavlja tudi pobuda za vzpostavitev čezmejnega »ITI« mehanizma za območje Ljubljana–Novo mesto–Karlovec–Zagreb.

 

Takšen pristop bi omogočil bolj sistematično povezovanje različnih evropskih, nacionalnih, regionalnih in lokalnih virov ter postopno zapolnjevanje investicijskih vrzeli vzdolž celotnega koridorja. EZTS želi pri razvoju tega modela tesno sodelovati s pristojnimi slovenskimi in hrvaškimi institucijami.

 

Hkrati združenje krepi lastne institucionalne zmogljivosti. Po zaposlitvi prvega direktorja leta 2025 je eden ključnih naslednjih korakov razvoj stalne projektne pisarne in širitev strokovne ekipe, ki bo sposobna pripravljati in izvajati zahtevnejše čezmejne projekte.

 

 

EZTS je v letu 2026 svoje aktivnosti dodatno okrepil. Poleg sodelovanja pri prostorskem načrtovanju železniške infrastrukture sodeluje pri pripravi regionalnih prometnih strategij in razvoju čezmejnega javnega potniškega prometa.

 

Združenje sodeluje tudi z evropskimi institucijami in mednarodnimi partnerji. V okviru projekta IMPACT je s strani DG REGIO in OECD območje, ki ga pokriva EZTS, izbrano za pilotno čezmejno regijo EU. V sodelovanju skupaj pripravljajo razvojne usmeritve čezmejne regije za obdobje 2028–2034, vključeno je v evropsko platformo čezmejnega sodelovanja, sodeluje v programu Interreg Europe Peer Review, v okviru pobude B-solutions pa s partnerji naslavlja pravne in administrativne ovire pri vzpostavljanju čezmejnega javnega potniškega prometa.

 

Srečanje v Grosupljem je tako pomenilo predvsem prehod od posameznih pobud k skupni dolgoročni razvojni viziji čezmejne regije.

 

»Naš cilj ni zgolj ponovno povezati Ljubljane, Novega mesta, Karlovca in Zagreba z železnico. Želimo povezati prostor ob tej železnici – ljudi, gospodarstvo, javne storitve in razvojne priložnosti. Železnica mora postati hrbtenica čezmejne regije, ki bo bolje povezana navznoter in z evropskimi prometnimi koridorji,« je ob predstavitvi vizije poudaril direktor EZTS Marko Vukobrat.

 

Partnerji želijo v prihodnjih letih obstoječe sodelovanje nadgraditi s konkretnimi investicijami in strateškimi projekti ter oblikovati območje Ljubljana–Novo mesto–Karlovec–Zagreb kot funkcionalno povezano čezmejno regijo, v kateri državna meja ne predstavlja razvojne ovire, temveč priložnost za sodelovanje.